Možnosti zdravljenja

Nekirurške možnosti zdravljenja
Kirurško zdravljenje
Po zdravljenju
Nekirurške možnosti zdravljenja
  • Intralezijska injekcijska terapija

    Intralezijska injekcijska terapija je nekirurški pristop, ki uporablja vbrizganje encimov neposredno v vozlič. Ti encimi raztopijo kolagen in tako razgradijo vozlič. Naslednji dan injekciji sledi postopek, med katerim zdravnik z iztegom prsta pretrga vozlič. V nekaterih primerih se vozlič pretrga sam, zato postopek iztega prsta ni potreben.

    Zaradi tega zdravljenja vam ni treba ostati v bolnišnici in za injiciranje ni potreben anestetik, vendar se lahko za postopek iztega prsta uporabi lokalni anestetik.

    Povzetek kliničnih dokazov: 

    Klinična študija je pokazala, da je kolagenaza zmanjšala stopnjo kontrakture na 5 stopinj ali manj (približno 30 dni po zadnji injekciji v prizadeti sklep) pri 64% od 204 bolnikov, medtem ko je bil v drugi, manjši študiji pri 45 bolnikih rezultat 44,4%23,24​.

    Povprečen odstotek bolnikov, pri katerih se je bolezen po 5 letih ponovila na istem mestu, je bil 46,7%22​.

    Najpogostejši opisani neželeni učinki med kliničnimi študijami z kolagenazom so bili lokalizirana oteklina, bolečina na mestu injiciranja, majhni predeli s podplutbami, srbenje ter začasno otekle in boleče žleze. Reakcije na mestu injiciranja so bile zelo pogoste, pojavile so se pri večini bolnikov, večinoma so bile blage do zmerne in običajno so prenehale v 1–2 tednih po injekciji22.

  • Perkutana igelna fasciotomija

    Pri tej tehniki se vozlič prereže z iglo. Igla se vstavi v dlan ali prste za prerez (sekcijo) tkiv na dlani. Dupuytrenov vozlič se prereže s premikanjem igle z žagajočimi gibi. To gibanje se večkrat ponovi. Cilj je prekiniti vozlič, tako da se prst lahko iztegne. Postopek se lahko opravi pod lokalno anestezijo v operacijski sobi ali ambulanti in bolniku ni treba ostati v bolnišnici.

    Povzetek kliničnih dokazov: 

    Perkutana igelna fasciotomija je pokazala povprečno 77-odstotno izboljšanje kontrakture pri 52 bolnikih po enem tednu26​.

    Povprečen odstotek bolnikov, pri katerih se je bolezen po 3–5 letih ponovila na istem mestu, je bil med 58 in 85%, odvisno od objavljenih podatkov27,28​.

    V študiji pri 138 bolnikih so bile stopnje najpogostejših neželenih učinkov: raztrganje kože (16%), poškodba živcev (2%) in lokalne okužbe (2%)29.

  • Zdravljenje z obsevanjem

    Ta oblika zdravljenja se navadno uporablja pri bolnikih, ki so v zgodnjih stadijih bolezni. Cilj je preprečiti ali vsaj odložiti potrebo po operaciji. Prizadeta dlan se postavi pod rentgenski aparat ali napravo z elektronskim snopom, nato pa se zatrdline v dlani obsevajo. To se ponavlja več zaporednih dni.

    Povzetek kliničnih dokazov: 

    V 5-letni študiji pri 57 bolnikih, zdravljenih z vrsto radioterapije, imenovane ortonapetost, pri 44 bolnikih (77%) po zdravljenju ni bilo nobenega napredovanja Dupuytrenove bolezni31​.

    Neželeni učinki so vključevali: pordelost ali suhost kože (76 študijskih centrov), obsežno pordelost in vnetje kože (12 centrov) in suho (10 centrov) ali vlažno luščenje kože (3 centri)32​.
     

Vse oblike zdravljenja imajo različne stopnje uspeha in neželene učinke.
Vsakega bolnika z Dupuytrenovo kontrakturo je treba
posebej pregledati in oceniti,
o zdravljenju pa se je treba pogovoriti z zdravnikom.
Vaš zdravnik vam lahko zagotovi dodatne informacije in svetovanje
o najustreznejši možnosti zdravljenja.
Kirurško zdravljenje

Odvisno od postopka se kirurške možnosti zdravljenja opravijo pod lokalno ali splošno anestezijo, v operacijski sobi ali ambulanti. Včasih bolniku ni treba ostati v bolnišnici.

  • Fasciektomija

    Ta možnost zdravljenja vključuje operacijo, med katero se celoten vozlič odstrani (namesto prereže)1,20.

    Vozlič se lahko odstrani na tri načine

    • Omejena fasciektomija: odstrani se prizadeto tkivo (vozlič), rana pa nato zašije in obveže.
    • Radikalna fasciektomija: odstrani se vse vezivno tkivo, rana pa nato zašije in obveže.
    • Dermofasciektomija: odstrani se vse vezivno tkivo (vključno s kožo), rana pa se nato zapre s kožnim presadkom.
    Povzetek kliničnih dokazov: 

    Pri pregledu 48 kliničnih študij je bilo povprečno (srednje) izboljšanje kota kontrakture v razponu od 58 do 79%4​.

    Povprečen odstotek bolnikov, pri katerih se je bolezen po 4 letih ponovila na istem mestu, je bil 39%4​.

    V povprečju je 24% bolnikov doživelo neželene učinke; med najpogostejšimi so bili začasna izguba delovanja živca (22%), bolečina (20%), poškodba živcev (8,6%) in poškodba žil (5,5%)4.

  • Fasciotomija

    Med postopkom se naredi kirurški rez (incizija) v dlan. Kirurg nato s skalpelom prereže vozlič. Nazadnje se rana zašije in obveže. Postopek se navadno opravi pod lokalno anestezijo v operacijski sobi ali ambulanti in bolniku ni treba ostati v bolnišnici14.

    Povzetek kliničnih dokazov: 

    Pri pregledu 48 kliničnih študij je bilo povprečno (srednje) izboljšanje kota kontrakture v razponu od 48 do 88%4.

    Povprečen odstotek bolnikov, pri katerih se je bolezen po 4 letih ponovila na istem mestu, je bil 62%4.

    V povprečju (mediana) je 20% bolnikov doživelo neželene učinke; med najpogostejšimi so bili zapleti na koži (9%), začasna izguba funkcije živca (3%), bolečina (2,9%) in poškodba živcev (2,3%)4.

Kirurško zdravljenje je priporočeno pri bolnikih s funkcionalno okvaro in pri kontrakturah metakarpofalangealnega sklepa (glejte spodaj) za 30 stopinj ali več1,19.
Raziskave so pokazale, da operacija Dupuytrenove kontrakture dosega visoko stopnjo popolne ali skoraj popolne korekcije pri 75% bolnikov, vendar številni bolniki (46%) poročajo o zapletih po postopku21​.

Vse oblike zdravljenja imajo različne stopnje uspeha in neželene učinke. Vsakega bolnika z Dupuytrenovo kontrakturo je treba posebej pregledati in oceniti, o zdravljenju pa se je treba pogovoriti z zdravnikom. Vaš zdravnik vam lahko zagotovi dodatne informacije in svetovanje o najustreznejši možnosti zdravljenja.

Po zdravljenju

Za Dupuytrenovo kontrakturo ni zdravila.2 Dupuytrenova kontraktura se lahko v prihodnosti ponovi (vrne), tako da je potrebno nadaljnje zdravljenje. Trenutno ni mogoče natančno predvideti, po kolikem času bi se lahko Dupuytrenova kontraktura ponovila, saj je to odvisno od različnih dejavnikov, vključno z okoliščinami posameznika, stopnjo in resnostjo bolezni, ali se je bolnik že prej zdravil zaradi Dupuytrenove kontrakture in kakšen je bil odziv na zdravljenje.

Če se vaša bolezen ponovi, vam lahko zdravnik zagotovi dodatne informacije in svetuje o najustreznejši možnosti zdravljenja.

Obrnite se na strokovnjaka

Zdroje

  1. Townley WA et al. BMJ. 2006;332:397-400
  2. Bayat A and McGrouther DA. Ann R Coll Surg Engl. 2006; 88:3-8
  3. Gudmundsen KG et al. J Clin Epidemiol. 2000;291-296
  4. Crean SM et al. J Hand Surg 2011;36E(5) 396–407
  5. Garcia-Guixé E, Fontaine V, Baxarias J, et al. Estudio antropológico, paleopatológico y radiológico de las momias localizadas en el almacen número 4 de la casa americana (el Asasif, Luxor, Egypt): proyecto monthemhat 2009. Available from: www.hottopos.com/rih20/garciaguixe.pdf Last accessed  04.09.14
  6. Flatt AE. BUMC PROCEEDINGS 2001; 14: 378-84
  7. Thurson A. J Bone Joint Surg 2003;85-B:469-77
  8. Thurston A. Dupuytren's disease or Cooper's contracture?: Kenneth Fitzpatrick Russell Memorial Lecture. ANZJ Surg 2003; 73(7): 529-35 
  9. Wilbrand, S. 2002. Dupuytren's contracture – features and consequences. Ada Universitatis Upsaliensis. Comprehensive Summaries of Uppsala Dissertations from the Faculty of Medicine 1130. 53 pp. Uppsala. ISBN 91-554-5262-0.
  10. Leclerq C(2000): Epidemiology. In Tubiana R, Leclerq C, Hurst LC. Dupuytren´s disease 53-58. Informa healthcare.
  11. Ling RS. J bone Joint Surg Br 1963;45:709-18
  12. Noble J, et al. J Bone Joint Surg 1984; 66: 322-5
  13. Hart MG and Hooper G. Postgrad Med J 2005; 81: 425-428
  14. Arkkila PE, et al. J Reumato. 1997; 24: 153-9
  15. Lund M. Acta Psychiatry Neuro/1941; 16: 465-92
  16. Geoghegan JM, et al. J Hand Surg Br 2004; 29: 423-6
  17. Arafa M, et al. J Hand Surg Br 1992; 17: 221-4
  18. Trojian TH and Chu SM. Am Fam Physician 2007; 76: 86-9
  19. Rayan GM. J Bone Joint Surg 2007; 89: 189-198
  20. Armstrong et al. J Bone Joint Surg [Br] 2000;82-B:90-4.
  21. Dias J, Braybrooke J. J Hand Surg 2006; 31(5): 514-521
  22. Summary of Product Characteristics July 2014
  23. Hurst LC et al. NEJM 2009; 361: 968-79
  24. Gilpin D et al. J Hand Surg. 2010;35A:2027–2038
  25. Diaz et al. Hand Clin. 2014; 33-38
  26. van Rijssen AL and Werker PMN. J Hand Surg Br2006; 31(5):498-501
  27. Foucher G et al. J Hand Surg 2003, 28B (5): 427-431
  28. van Rijssen AL et al. Plast Reconstr Surg 2012; 129(2): 469-477
  29. Badois FJ et al. Rev Rhum Ed Fr. 1993 30; 60(11): 808-13
  30. NICE guidelines. Radiation therapy for early Dupuytren's disease. November 2010
  31. Keilholz L et al. Int J Radiat Onco, Bio, Phys 1996; 36(4): 891-897
  32. Seegenschmiedt MH et al. Int J Radiat Onco, Bio, Phys 2001; 49(3): 785-798
  33. Rayan et al. Hand Clinics. 1999; 15(1):87-96